Republikanci Evropski komisiji očitajo cenzuro

Odbor za pravosodje predstavniškega doma ameriškega kongresa, v katerem imajo večino republikanci, je v torek objavil poročilo z naslovom Nevarnost tuje cenzure, 2. del (The Foreign Censorship Threat, Part II), v katerem Evropsko komisijo obtožuje "desetletne kampanje" cenzuriranja političnega govora po svetu, tudi v ZDA.

V 160-stranskem vmesnem poročilu, ki ga je povzel portal EUobserver, odbor navaja, da so uradniki Evropske komisije od leta 2020 opravili več kot 100 zaprtih sestankov s platformami družbenih omrežij, na katerih naj bi regulatorji izvajali pritisk, da bi podjetja še bolj agresivno odstranjevala oziroma omejevala vsebine.

Ta prizadevanja so bila po navedbah avtorjev pogosto predstavljena kot boj proti sovražnemu govoru in dezinformacijam, v resnici, tako avtorji, pa naj bi posegala tudi v legitimni politični govor, med drugim o pandemiji covida-19, migracijah in transspolnih vprašanjih. "Po desetih letih je Evropska komisija vzpostavila zadosten nadzor nad globalnim spletnim govorom, da lahko celovito zatre narative, ki ogrožajo njeno moč."

Dokument naj bi po navedbah odbora temeljil na več deset tisoč straneh interne korespondence desetih velikih tehnoloških podjetij, med njimi Meta, Google, TikTok in X, ki jih je odbor pridobil na podlagi kongresnih sodnih pozivov, poroča EUobserver.

"Politična satira" in "populistična retorika"

Med bolj izstopajočimi navedbami poročila, ki jih povzema portal, so tudi trditve, da so smernice EU Internetnega Foruma, objavljene leta 2023, platforme spodbujale k moderiranju vsebin, kot so "populistična retorika", "protivladno oziroma protievropsko razpoloženje", "politična satira"in "memovska subkultura". Te naj bi bile obravnavane kot potencialno "mejne vsebine", povezane z nasilnim ekstremizmom.

Odbor ameriškega predstavniškega doma, ki mu predseduje republikanski kongresnik Jim Jordan – tesni zaveznik ameriškega predsednika Donalda Trumpa in tehnološkega mogotca Elona Muska – trdi, da so uradniki Evropske komisije platformam jasno dali vedeti, da so prostovoljni kodeksi ravnanja glede sovražnega govora in dezinformacij namenjeni "zapolnitvi regulativne vrzeli", dokler leta 2023 ne začne veljati akt o digitalnih storitvah (DSA), navaja EUobserver.

V poročilu so navedena tudi interna elektronska sporočila, ki naj bi kazala, da je podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2024 zaprosila za pogovor z izvršnim direktorjem TikToka Šouom Čevom o "pripravah na ameriške volitve". Avtorji poročila to označujejo kot neprimerno tuje vmešavanje v ameriški demokratični proces ter kot "precedenčen poseg tujega akterja v ameriški govor in politični diskurz".

"Dejstva vodijo k enemu sklepu: Evropska komisija poskuša obiti prvi amandma ameriške ustave in cenzurirati ameriški govor, ki ni skladen z njenimi želenimi narativi," še navaja poročilo.

Posegi tudi v volilne procese Evropi

Poročilo navaja več primerov srečanj med uradniki Evropske komisije in platformami družbenih omrežij v času pred volitvami v posameznih državah članicah. Takšna srečanja naj bi poročanju portala EUobserver potekala na Nizozemskem v letih 2023 in 2025, v Franciji in Nemčiji leta 2024, na Poljskem leta 2023, v Španiji leta 2023, v Belgiji leta 2024 ter na Irskem v letih 2024 in 2025.

Posebej je izpostavljen irski medijski regulator Coimisiún na Meán, ki mu poročilo očita, da je z organizacijo tako imenovanih volilnih okroglih miz DSA na platforme izvajal pritisk, ki ga avtorji razumejo kot obliko cenzure.

EU: Obtožbe so čista neumnost

Obtožbe so medtem v EU naletele na oster odziv. "Kar zadeva najnovejše obtožbe o cenzuri: čista neumnost. Popolnoma neutemeljeno," je po poročanju Le Monde dejal tiskovni predstavnik EU za digitalne zadeve Thomas Regnier.

Ob tem je poudaril, da je svoboda obveščanja temeljna pravica v EU, ki jo varuje Akt o digitalnih storitvah (DSA)